Avtoredukcijski tahimeter z bazo so izdelali leta 1957. Namenjen je bil detajlni izmeri nižje natančnosti na zahtevnih, težko dostopnih terenih, trigonometričnemu višinomerstvu ter merjenju dolžin, višin in smeri za geografske, geološke, kmetijske in gozdarske potrebe.

Instrument omogoča merjenje horizontalnih smeri, zenitnih razdalj in dolžin. Posebnost instrumenta je optično merjenje dolžin. Paralaktični trikotnik s stalnim paralaktičnim kotom in spremenljivo bazo na stojišču je pravokoten. Prizmo, ki zagotavlja stalni kot, premikamo po kovinskem vodilu z razdelbo. Ob koincidenci dvojne slike na razdelbi odčitamo položaj prizme, ki s pretvorbo v ustrezno enoto direktno pomeni horizontalno dolžino do merjene točke. Priloženi so optični klini, ki lomijo žarek za različen kot, od tega pa je odvisno merilo baze ter posledično doseg in natančnost. Največji doseg je kar 600 m, natančnost je od 0,2 % do 3 %.

Instrument je v stanju, kot je bil ob prenehanju uporabe.