Avtoredukcijski tahimeter so izdelali leta 1979 in predstavlja vrhunec tehnologije avtoreduktorjev. Barva in oblika sta značilni za Zeissove instrumente zadnjega obdobja optičnih instrumentov. Natančnost tahimetra, predvsem pa njegova funkcionalnost, sta omogočali učinkovito uporabo pri polarni detajlni izmeri. Posebnost avtoreduktorjev je oblika nitnega križa. Poleg vertikalne niti ima osnovno nit, distančno nit in več višinskih niti – krivulj z različnimi konstantami. Instrument s čitanjem razdelbe na tahimetrični lati omogoča direktno določitev horizontalne dolžine in višinske razlike do merjene točke.

Na fakulteti so instrument uporabljali za pedagoško in strokovno delo. Z njegovo pomočjo so nastali številni topografski načrti za obsežno območje nekdanjega Rudnika urana Žirovski vrh. Instrument je bil pri strokovnem delu v uporabi do konca 80. let, za pedagoško delo pa se je uporabljal tudi še kasneje.

Tahimeter je v stanju, kot je bil ob prenehanju uporabe.