Avtoredukcijski tahimeter so izdelali ob koncu 19. stoletja. Instrument je že na pogled nekaj posebnega in eden najvrednejših v zbirki UL FGG. Številne libele, kompas, mikroskopi za čitanje nonijev, izstopajoči daljnogled, številni privojni in mikrometrski vijaki dajejo videz kompleksnosti instrumenta.

Instrument nima vertikalnega kroga, saj deluje po drugačnem principu kot klasični trinitni tahimetri. Je eden prvih, če ne celo prvi avtoredukcijski tahimeter na svetu. Tehnologija avtoredukcijskega merjenja dolžin in višinskih razlik Hammer-Fennel je bila prav za tak instrument prvič opisana 29. marca 1902 v švicarskem glasilu gradbene stroke Sweizerische Bauzeitung. Namesto nitnega križa polovico zornega polja prekriva diagram z osnovno in distančno nitjo ter višinskimi nitmi. Oddaljenost distančne in višinske niti od osnovne niti se spreminja s spreminjanjem višinskega kota opazovanja (nagiba vizurne osi). Sprememba je usklajena tako, da je mogoče na osnovi odčitkov na tahimetrični lati neposredno/takoj izračunati horizontalno dolžino in višinsko razliko. Konstanta distančne niti je 100, konstanta višinskih niti pa 20. Merimo lahko le v eni krožni legi daljnogleda.

Instrument je bil leta 2016 popolnoma restavriran.