Avtoredukcijski tahimeter z bazo so izdelali leta 1960. Instrument izhaja iz obdobja, ko so mrzlično iskali način, kako izboljšati natančnost optičnega merjenja dolžin. Instrument omogoča merjenje horizontalnih smeri, zenitnih razdalj in dolžin. Posebnost je optični način merjenja dolžin. Paralaktični trikotnik s stalnim paralaktičnim kotom in spremenljivo bazo na stojišču je pravokoten. Prizmo, ki zagotavlja stalni kot, po kovinskem vodilu premikamo z razdelbo. V okularju opazujemo dvojno sliko ciljne točke – ena je direktna, druga pa zagotovljena preko premične prizme. Prizmo premikamo toliko časa, dokler sliki ne sovpadata – koincidirata. Na razdelbi odčitamo položaj prizme, ki s pretvorbo v ustrezno enoto direktno pomeni horizontalno dolžino do merjene točke. Natančnost merjenja dolžin je 0,06 % ali 6 cm na 100 m.

Instrument je v stanju, kot je bil ob prenehanju uporabe, je skoraj kot nov.