Optično elektronski tahimeter je bil izdelan v 70. letih 20. stoletja. Njegova posebnost je, da je elektronski razdaljemer dodan analognemu optičnemu teodolitu Theo 010A. Razdaljemer uporablja optiko daljnogleda teodolita za svojo oddajno in sprejemno optiko. Os razdaljemera sovpada s kolimacijsko osjo teodolita.

Fazni elektrooptični razdaljemer je vgrajen v masivno ohišje med teodolitom in trinožnim podstavkom. Z instrumentom komuniciramo preko zunanje tipkovnice, s katero lahko izvedemo tudi enostavne izračune. Z vnosom vrednosti zenitne razdalje lahko npr. izračunamo horizontalno dolžino in višinsko razliko. Natančnost razdaljemera je 5 mm; 10 ppm.

Tahimeter je z današnjega vidika zelo neroden za uporabo, v tistih časih pa je zelo poenostavil postopke tahimetrične izmere. Uporabljali so ga predvsem študentje pri vajah, največ za merjenje v poligonskih mrežah. Prisoten je bil tudi na gradbišču Jeklarne 2 na Jesenicah. Instrument je v stanju, kot je bil ob prenehanju uporabe.